Izleti – Norveška 2010 – tamali Yosemiti II.
Alpinizem, Izleti in potovanja, Norveška 2010, Plezanje, Tujina 26 julija, 2010
Tudi naslednja dva dni smo preživeli v stenah gore Haegefjell. Tretji dan smo plezali smer Sternschnuppe, četrti pa Gone with the weed.
Zopet se zbudimo v čudovito jutro. Malo potegnemo spanec, ker se nam ne da vstajati ob osmih. Pade odločitev, da se lotimo trad smeri Sternschnuppe (V, 430m, E1). Smer ponudi čudovito plezarijo po pokah in z dovolj prostora za nameščanje varovanj. Tudi štanti so več kot udobni. V dobrih štirih urah dosežemo vrh. Sledi dolgočasen in tokrat že mukotrpni sestop.
Pri avtomobilu se lotim razporejanja opreme in priprave nahrbtnika za naslednji dan.
Zvečer z Maretom na parkirišču naletiva na skupino Nemcev, od katerih je en tudi soavtor vodnička. Malo podebatiramo o smereh, opremljanju, o njihovih planih in tako… Še kasneje prisedeva k dvema Norvežanoma, ki nama narišeta zemljevid do Švedskega plezališča, posebej znanega po pokah. Poleg zemljevida dobiva še nekaj uporabnih nasvetov o tem kje kampirat, kateri sektorji so vredni plezanja,… Plezalna skupnost je tukaj v Skandinaviji res prijazna, vsi so ti pripravljeni pomagati na vsakem koraku.
Spomnim se, da sem s seboj vzel tudi mrežo za ležat in prec jo privlečem na dan in zavežem okoli drevesa. Mare kasneje v njej zaspi in se šele sredi noči ves premražen premakne v šotor.
Zjutraj potegnemo spanec daleč v dopoldan. Prav nikamor se nam ne mudi. Še nekaj cincamo kaj bi. A gremo na bolderje? Plezat? V dolino ležat ob jezer? Ne dam miru in težim s plezanjem. Ajd, pa pejmo plezat, se strinjata oba. Iz vodinčka prerišem skico za mix smer Gone with the weed(VI-, 320m, E2).
Že na vstopu v smer opazimo, da danes ne bo plezanja po pokah, ampak veči del po ogromni plati. Sledimo dvema Nemcema in zaidemo v napačno smer. Sledi prečka. Končno na pravi smeri. Mare se ob pogledu na detail smeri kar križa:) No, po splezanem cugu prizna, da ni bil tako težak, kot je zgledal. Odličen cug na trenje. Barbi naleti na 2 cuga po slabi poki, kjer je nameščanje varovanja malo težje kot smo ga vajeni. Mene doletita precej preprosta cuga. Vseeno doživim svoj prvi padec v hribih, medtem ko se bašem čez previs. Prav nagravžno se zaderem in upam, da me bo jebica zadržala padec. Jebica ustavi padec! Fju!
Tokrat se nam ne da sestopati, zato namesto sestopa, abzajlamo. Vrnemo se v kamp, jemo in počivamo.
Jutri pa nazaj v dolino in civilizacijo. Barbi peljeva na letališče v Sandfjorden, saj se odpravlja nazaj domov, midva pa naprej proti Geilu in Finsu, kjer so snemali Vojno Zvezd. Če bodo razmere dobre, bova splezala do vrha ledenika.
Matej
26 julija, 2010 at 14:50
Nore slike! Te res zamika, da bi šel na Norvešk 🙂
27 julija, 2010 at 09:39
Ja Mato kr rajcaš s temi fotkami….
Fajn se mejte še naprej!
27 julija, 2010 at 12:02
Roooooor in pajc, by the way grem na letalo pa pred mano zdi en čvouk k je mu majco RoR:) hahahah
u glavnm en vic sm vama poslala na FB da Markotu ne bo dolgčas zj brez mene zvečer k nau meun kerga več za najedat:P
27 julija, 2010 at 19:03
Barbka: Tiiii najedaš:) Ei, včeri k sva štartala iz letališa, je blo na števcu 666 kilometrov. Ja hudiča sva oddala, kwa pa:)
29 julija, 2010 at 21:12
ja sj k je ta hudič dam pršu sej prec uscal, drugič pa česn nabaš u auto če čudake okol voziš:)
Ga ni večiga hudiča k baba s Tržiča, mjdun sej sm že povedala, tko k Hitler je Mein Kampf napisou pa ga tut nben ni resn jemou:)heheh uživjtaaaaaaaaaaaaaaaa pa štunfe zamenat pa za ušesam umivat:)