hribi, smučanje, plezanje,…

Po prihodu lepšega vremena pa sva se z Maretom zapodila v daljše smeri. Najprej smo skupaj z Vegard-om plezali v Komarju, nato pa naslednji dan skupaj z Timom in Larisso iskali smer v Rumu in Koli.

Ker je Dag-a izdala vročina, sva z Maretom v smer vzela tudi Vegarda, da se je dec vsaj malo naplezal. Odločili smo se za smer Mygga(Komar, 265m, VI-) v steni Vagakallen oz. njenem stebru Myggpillaren. Dostop vodi iz plaže v Kalle preko travnika in močvirja v gozdiček pod steno, kjer nas shojena steza pripelje do melišča pod steno. V steni se je že nahajala španska naveza, tako da nismo imeli veliko dela z iskanjem vstopa.
 
 

Ker smo bili trije, nismo mogli plezati cug-cug, tako da se je Mare javil za prve tri cuge, jaz naslednje tri in Vegard za zadnja dva. Slednji je izbral najboljše, saj je Mare izbral pretežno nevarovane cuge, jaz pa mokre. Preizkus psihe je Mare doživel v drugem cugu, ko je moral splezati celotno prečko(kakih 20-25m) brez varovanja v popolnoma gladki steni(brez stopov in grifov). Mogoče prečka ni težka za nekoga vajenega plezanja v tej skali, ampak nam se je vsem zdela precej naporna za glavo:)

Tudi v tretjem cugu mu ni bilo prizanešeno, a je bila tokrat razdalja med varovanji malo krajša:)

Na vrhu tretjega zamenjamo vrvi in na vrsto pridejo moji mokri cugi. Pa so klub oceni VI-(Norveška 5+) presenetljivo lahki. Sem pričakoval težje plezanje.

Še najlepši cugi so pripadli Vegardu, ki je splezal zadnje dva. Prvi dokaj lahki in drugi pravtako ne pretežak, a za razliko od ostalih, bolj zračen.

Med pitjem večernega kofeta in piva z Larsom in Vegardom Mare poišče plan za naslednji dan. Prst se ustavi na smeri Rum and Cola(265m, VI-) v steni Alkoholveggen. Na jasno jutro oz jasno pozno dopoldne se ponovno parkirava v kampu Kalle. Ker bova plezala v južni steni, namesto pol litra vode vzameva meh, ki ga bova napolnila v jezeru oz. reku med potjo do stene. Začetek poti je enak kot dan prej, saj pot vodi mimo včerajšnje stene, potem pa se začne vzpenjati po močvirnatem terenu in se na čase izgubi, tako da imava nekaj dela tudi z iskanjem poti. Se vidi, da smer ni ravno pogosto obiskana, čeprav je izredno lepa.

Pod smerjo srečava Tima in Larisso, ki sta ravno dobro začela plezati. Med čakanjem se zapričamo in tako nadaljujemo vse do vrha. Mimogrede, alpinistična šola v Henningsvaerju stane 5000€, traja 4 mesece, 5x na teden po 8 ur, živiš v sobah od šole in plezaš na okoliških stenah. Ampak vsi, ki sva jih srečala iz šole, so nekaj mesecov po končanju že plezali ocene VI in več v stenah. No, nazaj na opis:) Prvi cug postreže z plezanjem po lepi zajedi, ki pa je bila na žalost še mokra od nedavnega dežja. Kljub temu ponuja dovolj prostora za metulje, da je ravno prav naporna.

Drugi cug smo malo vijugali po policah, enako je bilo s tretjim. Zataknilo se je, ko Tim ni našel izhoda iz zgornje police. Uro kasneje zaštanta in Larissa prevzame vodstvo. Zdi se nam, da se pot nadaljuje za levim robom, a je tam Tim baje že preveril. Za vsak slučaj gremo še enkrat in glej ga zlomka, za robom lepa zajeda. Očitno Tim ni prečil dovolj v levo. No, samo da je plezarija stekla:)

Po tretjem oz. četrtem cugu pa se začne “talepa” plezarija. Najprej plezanje ozke “finger-crack” poke,

nato pa prestopimo v čudoviti svet zgornjega “corner” sistema, ki ga splezamo z laybackom in đemanjem:)

Na vrh prispemo ob pol enajstih zvečer. Čeprav se Lofoti nahajajo nad Polarnim krogom in poleti nimajo noči, se tako pozno avgusta noč že pojavi. Sicer se nikoli popolnoma ne stemni, a vseeno je veliko temneje, kot poleti, ko sonce sploh ne zaide. No, hvala bogu da smo imeli mobitele, da smo si lahko svetili pri sestopu. Poti seveda nismo našli, tako da smo se morali prebijati skozi praprot in nizka drevesa. Nazaj do avta smo prispeli ob enih ponoči, premočeni do kosti od vlage in močvirja, po katerem se vračaš. Ampak pir je pa sedu, kljub temu, da je bilo zunaj 9 stopinj.

Ker Tim in Larissa nista imela prevoza nazaj, sva ju zbasala v avto in zapeljala nazaj v Henningsvaer. V zameno sva se morala naslednji večer oglasiti v Klattrekafeju.

Matej