Že na novega leta dan mi je Miro poslal prezentacijo z imenom “Ledeni možje v Potočki Zijalki”. Hitro sva se strinjala, da si prvega januarja ogledava to čudo.


Zaradi poznega povratka prejšnjo noč se od doma odpravimo šele okoli dvanajste ure. V Mostah z Mirotom pobereva še Natašo in že letimo dalje proti Solčavi in po ovinkasti cesti do Sv. Duha, kjer parkiramo avto. Čudovit novoletni dan je…


Po občasno ledeni, občasno sneženi, večinoma pa kopni poti se odpravimo proti Potočki Zijalki, kamor prispemo v slabi uri. Sami smo…







Čeprav je otoplitev že naredila svoje delo, vseeno najdemo nekaj možicov, ki jih z Mirotom poslikava vsak na svoj način in iz svojih kotov. Ene bolj uspešno, druge manj:)





Pridem še na idejo, da bi Natašo in Mirota uporabil za jamska človeka in naredimo še en jamski fotoshooting:) Bolj štih proba kot kaj kvalitetnega, a izkušnje za drugič do dobljene.


Iz jame se vrnemo ravno, ko sonce začne zahajati za Kamniško Savinskimi Alpami. Svetloba se obarva oranžno in nariše se čudovit pogled.




Med sestopom pa se prav lepo obarvajo tudi oblaki.

Na poti nazaj se ustavimo še v Kitajcu, kjer napolnimo želodce, potem pa naju Nataša zapelje še do Špelce in Tonija, ker ponovno nazdravimo vstopu v novo leti, se dodobra nasmejimo in skupaj z Valom čaramo risanke na TVju:)…

Matej