hribi, smučanje, plezanje,…

Že dolgo je Domen vabil na plezanje na štajerski hrib, imenovan Krvavica, v katerem se nahajajo dolge športno-plezalne smeri. Pa sva tokrat Nad Šitom Glava zamenjala za Krvavico. In ni nama bilo žal:)

Po spitju kofeta v Tušu sva se odpravila proti hribu. Od daleč zgleda hrib precej zanimivo, kot da bi nekdo postavil gozdnat “lampar” na glavo in ga porinil med tiste griče. Tudi nobene stene ni bilo videti nikjer, še posebno ne 100m visoke, o kateri je govoril Domen. Pa me je potem potolažil, da je stena na drugi strani hriba.

Ob cesti parkirava in se odpraviva po markirani poti proti vrhu hriba. Po kakih 10-15minutah prideva na razcep, kjer markirana pot nadaljuje levo, midva pa nadaljujeva desno po, občasno, slabo shojeni poti. Po dodatnih desetih minutah prispeva pod steno. O_O. Stvar sploh ni tako nedolžna, kot sem si jo predstavljal. Če so prvi cugi še na notr, vsi naslednji niso več. Na levi strani je stena navpična, sredina in desno pa kar dobro visi.

Domen hitro opazi, da se je od njegovega zadnjega obiska dodalo nekaj novih smeri. Ker veva, da v previsih nimava kaj iskati, se zapodiva v drugo smer iz leve. Začetek je bolj “na notr”, naprej pa navpična plata z občasnim rahlim previsom. Pa sva se že v prvem cugu fino nagibala, saj je smer postregla z 6a gibi. Naslednji cug sem nadaljeval jaz, pa sem prilezel le kakih 6m, potem pa se je ustavilo. Pretežki gibi. Tako na uč bi rekel nekje med 6c in 7a. Sem imel pa vsaj lep razgled na okolico in sosednje previse. V tistih previsih ni nič lažjega kot kak 7b/c. Ni nama ostalo drugega, kot da abzajlava in se odpraviva v čisto levo smer, ki naj bi bila najlažja v steni.

Prvi cug je potegnil Domen. Lahka prečka v levo, tam nekje 5b. Drugi cug je bila zopet prečka, tokrat v desno. Lepi gibi, dobra skala, ocena pa nekje okoli 6a. Udoben štant se nahaja pod zajedo, ki ne zgleda ravno lahka. Domen ta dan ni bil v najboljši formi, zato sem šel jaz poizkusit srečo. Pa sem imel v zajedi kar nekaj dela. Tudi navrtano je bolj po “Pakleniško”, tako da moraš narediti 2-3 gibe med kompletoma. Cugu sva dala oceno 6b(mogoče b+). Zadnji cug je lahek in si ne zasluži več kot 5a.

Na vrhu smeri gre levo od štanta ferata, po kateri sva tudi midva nadaljevala. Pripelje na polico pod previsne stene, od koder sva nadaljevala naprej ob stenah in prišla na strm skalno/zemljast teren, kjer sva našla nekaj svedrov. Pred nama se je ponovno pokonci postavila stena in verjetno se nekje v njej nahaja nadaljevanje smeri, a midva sva se odločila za prečenjem po travi in zemlji v desno do grebena. Po grebenu sva izplezala na vrh.

Na vrhu pa stisk roke, Radler in “Hell yea!”. Fest je blo:)

p.s.: slike so porazne, ker so slikane z mobitelom.
p.p.s.: če ima kdo kakšno skico, imena ter težavnost smeri, bi prosil, če lahko objavi zadevo v komentarjih oz. mi pošlje email.

OPOZORILO: Po moji objavi plezanja se je na portalu friko.si oglasil tudi Vili Guček z naslednjim sporočilom: Želim se le na kratko oglasiti v zvezi s plezanjem v steni Krvavice. Plezanje je bilo doslej v vseh info o smereh omejeno na jesen, zaradi gnezdenja sokola selca v steni. Doslej pravim zato, ker se je lani na dostopni poti pojavila tabla, ki prepoveduje plezanje v steni. Dogovora o režimu plezanja v steni (morebitna prepoved ali zagotovo časovna omejitev spomladi) še ni. Zato naprošam plezalce, da spoštujejo trenutno »stanje« – prepoved. Takšne prepovedi so hkrati test za plezalce, ali smo sploh sposobni udejanjati npr. dogovore o časovno omejenem plezanju, ali se na vse skupaj požvižgamo, saj ni policajev v stenah… Relevantne info bodo seveda na voljo.

Moram priznati, da z Domnom table nisva videla, sicer bi se zagotovo obrnila in sestopila. Ali sva bila preveč zatopljena v pogovor in jo spregledala ali pa jo morda ni več tam. Upam, da nisva preveč vznemirjala sokola…

Matej

---