Po dolgotrajnem oblačnem in sneženem vremenu se je v Bohinju obetal lep jasen dan in mi smo seveda bili tam. Remic, Jože, Evgen in jaz. Vsi skupaj smo se, skupaj s še nekaj navezami, drenjali v Luševem grabnu.
Še zadnja manjkajoča objava iz našega izleta v Rjukanu. Tokrat sva se z Maretom odpravila v sektor Upper gorge in ni nama bilo žal!
Lepa sobota, zunaj jasno vreme, jaz pa doma. Nekam moram iti, si rečem! Ker sem sam, slapovi odpadejo, zato izberem “the next best thing” in se odpravim v grapo: Y v Begunjščici.
Evo, vrnili smo se iz Skandinavije in objave na frikotu so dale vedeti, da so razmere za ledno plezanje primerne tudi pri nas. Prsti so zasrbeli in že sva jo mahala proti Krnici.
Za nami sta zopet 2 čudovita dneva, preživeta v Rjukanskih slapovih. Na žalost so temperature narasle tudi tukaj, zato smo zadnja dva dni deležni višjih temperatur, a slapovi zaenkrat še stojijo.
Poročanje ostalih ekip naju je z Maretom prepričalo, da sva se naslednji dan prav tako odpravila v sektor Krokan, kjer so ostale ekipe plezale včeraj.
Pa je končno prišel dolgo čakani 7. januar in z njim, ponovni, odhod na Norveško. Tokrat se nas je dvanajsterica odpravila v Rjukan, v eno najbolj znanih Norveških področij za ledno plezanje.
Napoved je obetala skoraj poletne temperature na obali. Kot nalašč je bilo vreme primerno za uresničitev Anjine dolgomesečne želje po poizkusu plezanja v skali. Pa sva šla v Napoleonico, kjer je skoraj vedno toplo in zaščita pred burjo.
Po internetu se že ves teden bere, da so razmere v Teranovi smeri na Jezerskem dobre/odlične, zato smo se proti Jezerskemu odpravili tudi sami, da preverimo to trditev!
Obisk Kleka prejšnji dan me je ponovno spomnil na to, kako je čudovito v hribih pozimi in že včeraj smo se zmenili, da se danes zopet odpravimo v hribe, a na eno lahko destinacijo. Remic je predlagal Srednji vrh, z Mirotom pa nisva ugovarjala.
