Plezanje – Jezerski stog – prvi zabiti klin
Plezanje 16 junija, 2010
Po dolgem času dogovarjanja smo se le zmenili in se odpravili plezati v hribe. Tokrat nas je Janez povabil v Bohinjske hribe, točneje na Jezerski Stog.
Še z mačkom, ki sem ga zjutraj prinesel iz piknika, se zvečer odpravim po Mareta, Polono in Katjo. Cilj nastavimo na Bohinj in jo krenemo na pot. Na poti oddamo Katjo in se na začetku poti proti planini Blato, dobimo skupaj z Janezom in Markom. Skupaj se odpeljemo do Blata, ker parkiramo avtomobile, na hrbet vržemo nahrbtnike in jo krenemo na pot proti Krstenici. Ustavimo se še na planini, kjer pozdravimo Petrica, ki je ravno pri svojem stanu.
Namesto, da bi se na Krstenico odpravili po markirani poti, jo krenemo do konca Blata in potem po grapi, domačini ji pravijo Bušnca, naravnost navzgor. Zašvicamo ko norci! Spodnji del je prav fin za hodit, zgornji pa malo manj, saj pot vodi po precej spolzkem kanalu, za piko na i pa se še precej kruši. Vseeno smo v slabi uri na vrhu grape in še 5 minut potrebujemo do planine. Pričakujemo prazno planino, doživimo pa ravno nasprotno. Skoraj cela planina je polna, saj so gor otroci in starši iz enega dolenjskega vrtca. Hitro zavijemo proti studencu, kjer se vsi napijemo vode.
Prijazen lastnik koče nas vabi na spanje v kočo, vendar smo odločeni, da bomo spali nekje na prostem. Ker se kmalu spusti vlaga, se premislimo in Janez ter Mark najdeta precej načet stan, kjer bomo lahko prespali. Zgleda odlično:) Malo premečemo les v njem, da bo bolj udobno za spati, razgrnemo spalke, pojemo večerjo in se počasi spravimo spati. Ura je pol dveh.
Zbudimo se v čudovito in vroče jutro. Hitro vzamem v roke fotoaparat in poslikam naše ovčice, ki še trdno spijo. Seveda nočem zamuditi jutranje svetlobe, zato se odpravim na planino in jo malo poslikam.
Ko pridem nazaj, so že vsi pred stanom in zajtrkujejo, iz doline pa se primaje tudi Petric, ki je prespal na Blatu. Natočimo vodo, odvečno opremo pustimo v stanu in se odpravimo proti Jezerskemu stogu. Pot je kratka, ampak vroča, saj ima sonce že precejšnjo moč tudi zjutraj.
Med potjo se nam ves čas odpirajo čudoviti razgledi na Tosc, Vodnikovo kočo, Triglav, Verner, Viševnik, Draški vrh,… Mater je še snega na Triglavu! No, pa kmalu zagledamo tudi našo steno v Jezerskem Stogu. Zgleda prav čudovito, predvsem pa veliko bolj kompaktna, kot je v resnici:)
Pod steno odložimo nahrbtnike, nataknemo pasove in vso železje in se zapodimo v steno. Janez in Mark se odpravita v Levi steber1, Polona in Petric v Raz, midva z Maretom pa v Pica za mamo(V/IV, 70m). Smer je navrtana in zelo lepo plezljiva. Skala je kompaktna in se nič ne kruši v primerjavi z nekaterimi drugimi smermi v Stogu. Iz vrha smeri se spustiva v škrbino in potem po razu splezava še do vrha Stoga, kjer se dobimo z ostalimi kamplci.
Na vrhu se malo nastavimo sončnim žarkom, nato pa sledi sestop in še ena smer. Janez in Mark svetujeta Levi steber(IV/III, 150m). Nekaj klinov in svedrov je v smeri. Jaz sem v prvem raztežaju porabil še enega metulja in zabil svoj prvi klin2. Drugi cug je bil precej dobro navrtan in ni bilo potrebe po dodatni opremi.
Po dveh preplezanih smereh smo imeli dovolj in smo se odpravili nazaj proti Krstenici.
Od tam pa naprej proti Blatu. Joooj, kako se je pot vlekla. Še dobro, da nismo šli na Krstenico po markirani poti, ker bi me že prvi dan minila vsa motivacija:) Naposled le prispemo na Blato, kjer se nastavimo še zadnjim sončnim žarkom, ko pa se sonce skrije, pa se sprehodimo do balvana, ki ga je Petric ravno očistil3.
Sestavili smo kup boulder problemov, ki bodo počakali na kak drug dan in po možnosti še kakšen crash-pad, da bomo bolj z užitkom plezali. Plezanje v hribih pa je popolnoma druga stvar in prav tako nora! Občutek, ko si tako visoko v steni, je nor! Komaj čakam na naslednjo avanturo!
GPS sled:
Plezanje – Jezerski Stog
Matej
