hribi, smučanje, plezanje,…

Končno sem jih dočakal. Vezi namreč, smuče sem dobil že pred Božičem.  Sicer sem prvič stopil na smuče že v Sredo in jo mahnil proti Zelenici, ampak danes pa sem naredil prvo daljšo turo po ravnem, navzgor, navzdol, snemal kože, natikal kože,… in se ob tem neštetokrat zvrnil po tleh. In to na ljudi polni Veliki planini. Verjetno so se mi na ves glas smejali(slišal jih seveda nisem, saj sem med pohajkovanjem ves čas poslušal ropotanje iz slušalk).

Od doma sem se odpravil precej pozno, saj smo imeli doma še obvezno kosilo. Če me spomin ne vara, sem bil malo čez eno na parkirišču pod Veliko planino. Na desni strani velike planine, ne pod gondolo, da ne bo pomote. Kaj čmo, gondola je draga! No, na parkirišču me je presenetilo število avtomobilov, saj sem komaj dobil prosto za parkirat. Nataknem opremo, kože in NAPAD! Ni minil 200m, sem bil že zadihan, bolela so me meča,… trmast kolikor sem, sem nadaljeval in kmalu so se noge ogrele in že smo letel proti Mali planini.

Pogled na Mali planini je bil špica. Sicer nič proti tistemu kar me je čakalo, ampak začetek je bil dober:) Med potjo sem prehitel še en starejši par, ki sta za seboj vlekla sanke. To bo zabave na poti dol:)

En dva tri, in že smo bili na Veliki planini. Ta pogled, ko prideš čez zadnji kucel, me vedno šokira. Hudiča, je lepa ta planina. Spominja me na Norveško.

Joooj no, a niso fest hiške? Mater, ko en otrok sem, ko jih vidim:)

Nadaljeval sem naprej proti vrhu tegale griča na sliki, saj se od tam odpre pogled na preostali del planine.

Pogled nazaj in naprej iz vrha en stavk nazaj omenjenega griča. Jooooooooooooj(spet sem otrok), kolk je fest! Kot da bi bil prvič v hribih:)

Danes more biti lepo tudi na Grintovcu in ostalih Grintovcih. Mogoče edino malo veter piha, čeprav od daleč ni videti.

Za cilj sem si izbral cerkvico na vrhu grička. Od tam je bil lep pogled na skupek telih hišk in na gore.

Nagrada za dosežek cilja je bil tale dvojni sendvič z biftekom. JAMY!

Zategnem pancarje, nataknem smuče in se odpravim. Mater sem bil TRD. Se vidi, da smučam po štirinajstih letih. Do Male planine sem se že ogrel in od tam naprej je šlo bolj tekoče. Do avta ne vem, če sem rabil 10 minut.

Za uspešnega turnega smučarja rabim še veliko prakse. Bo treba še veliko prehodit, da se navadim na smuče, da osvojim tehniko, da znam ocenih do kakega naklona prijemljejo kože,… Ampak sedaj opremo imam in bom poizkusil izkoristiti vsak lep dan za učenje in uživanje.

Matej

---