Napoved ni bila ravno obetajoča, ampak glede na pretekle dni je bilo napovedano oblačno vreme dovolj, da sva se z Andrejo spravila na Slemenovo špico. Že velikokrat smo jo želeli osvojiti pozimi pa nam nekako ni uspelo. Ali smo se rajši odpravili na Mojstrovko ali pa prišli do sedla Vratca in obrnili, ker nismo imeli krpljov za nadaljevanje. Tokrat sva imela vso bojno opremo s seboj in sva osvojila vrh:)
Že dolgo smo se menili za skupno turo, v ponedeljek pa nam je le uspelo uskladiti urnik in tako smo se Andreja, Miro in jaz odpravili v Suho ruševje. Obisk sem planiral že celo zimo, tokrat pa sta me Miro in Andreja spravila tja.
Mare me je že pred štirinajstimi dnevi ogrel za Plešivec s svojo objavo na blogu. Do sedaj ni bilo primernega vremena ali pa časa, včeraj pa se je ponudila priložnost za obisk. In tako sva jo s Kozjekom odrinila proti Plešivcu, jaz s smučmi, on peš.
Z Lidijo sva že v četrtek debatirala o tem, da moramo za vikend nekam v hribe. Ker je pred nedavnim padlo kar precej snega in se je nevarnost plazov povečala, smo se odločili kar za Triangel.
Mitja me je v četrtek med plezanjem povabil na tridnevno turno smuko na planino v Lazu in takšnega povabila seveda nisem mogel odkloniti. Čeprav je bil vzpon na planino prava muka in sem parkrat želel obrniti in se vrniti v dolino, se je trud na koncu poplačal z dvema odličnima turnima smukama, lepim vremenom, dobro hrano in odlično družbo.
Čeprav je bilo napovedano slabo vreme, smo se vseeno odločili, da jo mahnemo v hribe in preizkusimo našo srečo, saj se je ARSO zadnje čase večkrat zmotil. Tudi tokrat se je, saj nas je na vrhu pričakalo jasno vreme, pa čeprav samo za pol ure.
Z Remicam sva se danes odločila, da greva malo dlje kot samo do Zelenice, saj sva imela na razpolago cel dan. Že včeraj sem opazoval flanko na južni strani Vrtače(na njeni levi strani) in danes sva se odločila, da skočiva pogledat kaj obeta.
Obetal se je jasen dan brez vetra in takoj po obveznostih na faksu sem pobral Vito in sva jo mahnila proti Zelenici. Tako lepega in dobrega turnega smuka ne pomnim.
Padla je odločitev, da jo mahnemo proti Kompoteli, ampak je Murphy zopet poskrbel za odpoved izleta, saj sva oba z Remicom doma pozabila cepine in dereze. Nadaljevati pot brez pa bi bilo skrajno nevarno in sva zato rajši izbrala drugo pot.
Ker je danes pri nas rahlo snežilo, na Ljubelu pa po kameri sodeč že od včeraj zvečer, sva se z Remicam spravila na Triangel v upanju, da bova smučala po pršiču. Pršič je sicer bil, vendar pa ob enih popoldan nisva bila več prva na progi.
