hribi, smučanje, plezanje,…

Prvi teden na Norveškem smo zaradi slabega vremena v notranjosti preživeli v okolici glavnega mesta Osla, kjer je ponudba plezališč ogromna.

Sredi noči začne deževati. Hitro tečem po šotor, ampak do takrat, ko postavimo šotor, smo že mokri. Ponoči Mare nažaga drva za celo Norveško, z Barbi pa pizdiva, ker ne morva spat. Popoldan neha deževati.

a

Po kake pol ure greva z Maretom v plezališče, saj ne moreva več ležati in gledati granit na drugi strani. Nekaj sten je še mokrih, najdeva pa en lep 6a+ rob in za ogrevanje je dovolj.

Na topa napneva eno malo bolj težko smer in se jo lotiva. Nič kej preveč uspešno. Kasneje ugotoviva, da ima smer oceno 7a+(če me spomin ne vara). Ampak linija je pa lepa k hudič!

Sledita še ena smer za razplezanje in malo DWSja. Zaključen dneva je: GRANIT JE ZAKON!

Zvečer se vrnemo nazaj na otoček(N59,72128° E10,31530°), kjer padejo prve konzerve. Jah, ne mormo vsak dan jesti makaronov, je treba tud mal kanon futra. Gladko Pasulj! Ker je bilo nebo jasno, se zvečer nismo basali v šotor, ampak smo spali kar na prostem, tako kot pol prejšnjega dne.

Za občutek, spodnja slika je narejena ob 22:39.

Zjutraj pospravimo robo in se odpravimo v Oslo, kjer je Barbi preko prijatelja dobila telefonsko dveh plezalcev. Andreas dela v športni trgovini  Sportnett in nas povabi v trgovino. Malo ga povprašamo po plezališčih in nasvetih, kupimo vodniček in plinske bombice in nam na vse skupaj udari še 33% popusta. Za piko na i nam ponudi še svoje frende in jebice, vendar imamo tega dovolj in se mu samo lepo zahvalimo. Čudimo se prijaznosti, kako lahko popolnim tujcem ponudi svojo precej drago plezalno opremo.

Nadaljujemo do drugega kompanjona(ime mi je ušlo iz glave), kjer ju s punco ravno zmotimo pri kosilu. Ne data se veliko motiti. Medtem, ko kosita, ponovno debatiramo o plezališčih, na kup pa nam nosita en vodniček za drugim. Kmalu je na mizi 5 vodničkov, ki nam jih rade vole posodita. “Takk!” se zahvalimo in gremo plezališču naproti.

Za nas najbolj primerno plezališče se nahaja na obrobju Osla – Hauktjern. Ogromno plezališče ponuja smeri od 3 do 9(8c+, mater, sem že čisto preklopil na Norveške ocene). Opremljenost pa tudi variira od vrtanih do mix do trad. Poleg običajnega plezanja pa imaš na razpolago tudi ogromno steno za DWS. Od avta je hoje slabe pol urce.

Čez gozd jo pihnemo proti destinaciji. Ko prispemo, nas zopet presenti čudovit ambient ob jezeru.

Hitro se ogrejemo na eni petki, potem pa napademo pumpy smerco z oceno 7-(6b+). V drugem poizkusu mi jo uspe splezati. Občutek je NOR! Maretu in Barbi na žalost ne uspe, vendar smo sklenili, da se pred koncem izleta še enkrat vrnemo in dokončamo projekt.

Ko se vračamo nazaj proti avtomobilu, začne deževati. Hitro vzamemo šotor in ga postavimo ob bližnjem jezeru. Skuhamo večerjo in pademo dol:) Plezanje nas je zmatralo! Ali pa je bila kriva večerja… Verjetno slednje:)

Ker je ponoči močno deževalo, plezanje zjutraj odpade. Namesto tega se lotimo kosila ob jezeru. Barbi najprej skuha kavo, nato pa zamesimo še ene makaronce in solato. Mljask! Po kosilu sledi popoldanski počitek!

Ko ocenimo, da so stene suhe, spakiramo nahrbtnike in jo ponovno pihnemo v Hauktjern. Tokrat v drug sektor, kjer imamo plan plezati trad smeri. Ob prihodu nas razočarajo mokre stene in “razfukan” teren pod njimi(ogromni skalni bloki). Za foro se lotimo ene bolderske 6a-jke, ampak je prezahtevna.

Vrnemo se v sektor, kjer smo včeraj plezali in poizkusimo srečo v plati. Izredno čudovita 6a po položni plati. Zelo tehnična, kar nam je več kot ustrezalo. Tudi sosednji kamin je bil ok, medtem ko je bila soseda na drugi strani popolnoma druga pesem. Ravno tako ocena 6a, vendar veliko težja in tudi varovanja precej bolj redka. Na polovici smeri se uščije, zato smo primorani pospraviti in se vrniti do avtomobila.

Naslednji dan smo planirali plezati v trad. plezališču Kolsas, vendar je bilo parkirišče neprimerno za spati, zato smo se ponovno vrnili na naš otoček in tam prenočili.

Matej