hribi, smučanje, plezanje,…

Če si nekdo želi ogledati ledenik na Norveškem, potem mora biti to Svartisen, saj je izmed vseh, kar sem jih videl, najmogočnejši, pa tudi edini, ki  pokaže malo modrega ledu in ne samo snežni pokrov.

Zjutraj naju ob osmih že zbudi budilka, čeprav Mare misli, da je ura že 9. Kava naju za silo strezne in odpraviva se proti Mo i Rani in medtem ponovno prečkava polarni krog.

Malo pred Mo i Rano odvijeva in se usmeriva proti parkirišču za ledenik Svartisen(N66,49163° E14,19605°). Tam upava, da bo ladjica na drugo stran jezera za oba pod 100NOK, a žalostna ugotoviva, da je cena za prevoz 120NOK/osebo. Očitno ni druge, kot da greva peš. Na noge natakneva zimske gojzarje, ki so OBVEZNI, potem pa hop v gozd. Pred nama je 4km poti po “đunglji” in močvirju¹. Med potjo prečkava kup slapov in potočkov, tako da se ves čas hladiva. Glede na temperature na Lofotih je tukaj pravo poletje(23°C). V slabi ura sva na drugi strani.

Sledi še 4km hoje po skali, kjer je bil nekdaj ledenik. Med potjo opaziva tudi tunel, iz katerega bruha voda. Tunel so umetno izvrtali, da je voda v glavnem ledeniškem jezeru nižja za nekaj 10m, saj je včasih pogosto prihajalo do poplav nižje v dolini, ko se je iz ledenika odlomil kak kos ledu in je voda pljusknila čez rob jezera.

Izza vogala se v daljavi prikaže ledenik Svartisen oziroma en izmed njegovih rokavov. To je ogromna stvar! Za primerjavo sem na spodnji sliki označil turista, ki je ravno stal pod ledenikom.

Nič, tako stvar si je potrebno ogledati od blizu. Ob obali jezera se odpraviva naprej do ledenika.

Ledenik ima letos na koncu ogromno ledeno dvorano. Najprej naredim par fotografij pred dvorano, nato pa se z Maretom, nespametno, spraviva v jamo. Tisočja stara voda, ki kaplja iz stropa, naju dodobra namoči.

Malo izven jame najdeva potoček ledeno hladne ledeniške vode. Žejna od vročine pijeva mrzlo vodo, dokler naju ne začne skeleti med očmi. Mal počakava, da neha, pa še enkrat:) “Joooj kwa je dobra voda!”

Nazajgrede upava, da bova ujela ladijco in se švercala, vendar ko prispeva nazaj do pomola, je ladja ravno na pol poti do parkirišča. Pot pod noge!

Prijetno utrujena² se vrneva na parkirišče. Pade ideja, da si ogledava še Marmorplatten. Mare, zaradi mojih smrdečih nog, komaj pripelje do parkirišča(N66,48375° E13,87148°). 15 minut hoje in dospeva do cilja. Zanimive strukture, ki jih je izrezljala voda v belo/siv granit.

Dovolj bo za danes. GPS nastaviva na poznano destinacijo ob jezeru(N65,98769° E13,44182°) v bližini mesta Mosjoen. Nisva sama, ampak naju to kaj veliko ne moti. Postaviva šotor, skuhava pol kile testenin in se nabutava hrane. Ker že čisto preveč smrdim, nase navlečem kopalke in skočim v vodo. Kopanje ob 22:00 vedno paše:) Ko sem že ravno v vodi, izkoristim trenutek še za pranje hlač in trenerke, saj sem s seboj vzel premalo dolgih hlač³.

Zahajajoče sonce na nebu nariše čudovit sončni zahod. Ker sva danes vstala “zarana”, greva tudi spati malo prej. Lahko noč!

Matej