hribi, smučanje, plezanje,…

Poslabšanje vremena naju je zopet prisililo, da sva se predčasno odpravila naprej proti Bergnu.

Zjutraj pogledam iz šotora in šok: vse okoli naju je v oblakih. V upanju na boljšo vremensko napoved se zapeljeva do signala in na GSMu preverim napoved za ta dan. Oblačno in vmes morda kako uro jasno. Plezanje na Store Vengetin tako na žalost odpade. Najbolje, da greva naprej. Pospraviva “Strojanov” kamp in gasa proti Trollovi cesti. Na bencinski preverim količino olja in zgrožena ugotoviva, da je “testna palčka” čisto suha. Hitro nalijeva liter “taboljšega”.

Trollova cesta je ena izmed velikih znamenitostni Norveške. Vije se po cesti 63 iz Andalsnesa pa vse tja do znamenitega fjorda Geiranger. Iz Andalsnesa se najprej, po vijugasti cesti, dvignemo na 1000 m.n.v. 10% klanec je bil kar zalogaj za najino Hondico. Razgled, ki pa ga ponuja cesta, je pa nor¹. Na žalost sva bila zanj prikrajšana, saj je bilo nebo poseljeno z oblaki in meglo. Med potjo prečkava tudi dokaj velik slap. No, pa na splošno naju je ta dan spremljalo ogromno velikih slapov.

Prečkava prelaz in se spustiva v sosednjo dolino. V vasi Linge se vkrcava na trajekt in odštejeva 83NOK. Brum brum čez fjord.

Na drugi strani se zopet povzpneva na sedlo in sledi počasen spust proti Geirangerju.

Ustaviva se na razgledni ploščadi nad Geirangerjem, kjer mrgoli turistov. Midva kakopak ne smeva manjkati:) Iz ploščadi se lepo vidi celoten fjord pa tudi slapove Sedem sester se vidi od strani. Letos imajo zopet precej malo vode.

V vasi Geiranger uklofam še eno panoramo fjorda iz žabje perspektive.

Ponovno nama ne ostane drugega, kot da se dvigneva ven iz fjorda. Po šikanasti cesti se dvigneva 1000 višinskih metrov.

Naposled prispeva pod vznožje Dalsnibe. Na Dalsnibo se lahko, ako plačamo nekaj NOK, zapeljemo z avtom in od tam iz višine 1500 m.n.v. gledamo v Geiranger fjord.

Namesto, da bi se po cesti 15 in skozi tri tunele odpravila proti Strynu, narediva “majhen”² ovinek in se v Stryn zapeljeva po stari cesti Gamle Strynefjellsvegen³. Peljeva se tudi mimo poletnega smučišča, ki pa je letos že zaprt.

Ponovno se spustiva v dolino, prevoziva Stryn in se odločiva, da se zapeljeva v dolino Oldedalen. Na koncu doline se nahaja ledenik Jostedalsbreen. 45 minut hoje nas pripelje do enega izmed njegovih rokavov: Briksdalbreen.

Na koncu doline pa se nahaja tudi kamp in v njem kup bolderjev. Z Maretom se odpraviva malo poplezat. Kmalu po tem, ko prispeva v kamp, ugotoviva, da sva od vožnje preveč utrujena in da se nama ne da plezati. Vseeno si ogledava balvane in Stoneage Cave.

Ker je bil zajtrk bolj slab, se je oglasil želodec. Jesti bo treba. Na poti do Briksdala sva opazila lep prostor ob jezeru in odpravila sva se nazaj proti Olden-u. Prostor najdeva na N61,79251° E6,82886°.

Razoroživa se na travniku ob jezeru in skuhava večerjo, najeva ko pujsa, jaz do konca preberem knjigo, Mare pa napiše svojo prvo objavo. Iz Slovenije dobiva sporočilo, da bo danes meteorski dež. Ob pol polnoči je zunaj še vedno svetlo, tako da danes kakega dežja ne bova gledala.

Matej