Za nami sta zopet 2 čudovita dneva, preživeta v Rjukanskih slapovih. Na žalost so temperature narasle tudi tukaj, zato smo zadnja dva dni deležni višjih temperatur, a slapovi zaenkrat še stojijo.
Poročanje ostalih ekip naju je z Maretom prepričalo, da sva se naslednji dan prav tako odpravila v sektor Krokan, kjer so ostale ekipe plezale včeraj.
Pa je končno prišel dolgo čakani 7. januar in z njim, ponovni, odhod na Norveško. Tokrat se nas je dvanajsterica odpravila v Rjukan, v eno najbolj znanih Norveških področij za ledno plezanje.
V dolini temperature pod nulo, v hribih pa visoko nad njo. Edina pametna odločitev je bila, da izkoristimo odjugo pred prihodom zime za zadnje plezanje v hribih, ki ga je bilo letos prekleto malo.
Vikend je bil zopet tu in z njim plezanje v hribih. Tokrat sva se z Domnom podala v, že od lanskega leta ugledano, Spominsko smer Srečka Rihtarja. Odlično kaminsko plezanje in ravno prava težavnost sta poskrbela za zdravo mero adrenalina in ogromno dobre bolje ter smeha.
Splet dogodkov je nanesel, da smo se prejšnjo soboto skupaj z Jožetom in Lukom odpravili v Šite. Samedva sta nameravala plezati Kranjsko poč, ker pa sem bil tam že prejšnji teden, smo se odločili za Smer po zajedi, ki sem jo plezal že lansko leto.
Lepa napoved naju je z Guličem prepričala, da sva se odločila in skočila na Vršič splezat še eno hribovsko, preden se preveč ohladi. Mislim, da sva bila malo prepozna/prezgodnja:)
Četrtek in petek sta minila v plezalnem duhu, saj sva splezala 2 čudoviti smeri, Fish Restaurant in Forsida.
Zaradi slabega vremena sva malo manj plezala, smo se pa dobili z Andrejo in Markotom na kofetu in spoznali s sosedoma.