Ostala sta nama še 2 dneva in za zadnja dva dneva sva se odločila, da obiščeva plezališče Morgiou, kjer sva plezala večraztežajne športne smeri.
Prva dva dni sva preživela v plezališču Sormiou, kakor se tudi imenuje zaliv, v katerem se nahaja. Kako čudovita narava se skriva samo par korakov iz 2 milijonskega mesta.
14. marec je bil tukaj in s tem čas za začetek plezalskega potovanja na jug Francije, v park Calanque, kjer se je obljubljala čudovita plezarija. Tja sva z Nino prispela mimo Benetk in Belgijskega Charleroi-a.
Po smučanju na Brdih smo se z Matevžem in Marie odpravili proti obali, kjer smo prenočili v Strunjanu in se naslednji dan odpravili plezat v plezališče Napoleonica.
Ker z Barbi nisva dobila lednih vijakov, je odpadlo ledno plezanje v koritih Kokre. Ker nama doma ni bilo biti, sva se odpravila proti Primorski, kjer so bile obljubljene nič kaj zimske temperature in plezanje v skali.
Alpinisti tečajniki in začetniki v športnem plezanju smo se danes odpravili na našo prvo skupno turo. Planirana destinacija Ponte porton je zaradi obilice vode odpadla in tako smo smo se zadovoljili z mrzlim Ćepić-em.
Vsake toliko časa je fino umiti plezalke, da ob sezutju le-teh ne dobi celo plezališče kislega okusa v ustih. Tudi za moje je napočil čas.
Vremenoslovci so po dveh dneh slabega vremena napovedali izboljšanje in takoj sem v roke vzel telefon in poklical Nino in sledilo je pričakovano vprašanje: “Ei a greš plezat?”
Z Nino sva imela prosti petek. Zakaj bi bila, v takem lepem dnevu, doma? Plezati sva se odpravila preko meje v Železno kapljo(Eisenkappel), kjer je kljub bližini gora v lepem vremenu še vedno dovolj toplo za plezanje.