Mare me je že pred štirinajstimi dnevi ogrel za Plešivec s svojo objavo na blogu. Do sedaj ni bilo primernega vremena ali pa časa, včeraj pa se je ponudila priložnost za obisk. In tako sva jo s Kozjekom odrinila proti Plešivcu, jaz s smučmi, on peš.
Že prejšnji teden me je Remic vabil v Višarje, češ da je dobil karte in da jih mora do konca meseca porabiti. Zaradi slabega vremena sva izlet prelagala na zadnji dan. Včeraj pa sva morala iti, daj je bil zadnji dan meseca!
Ker nam je bilo decembra tako dobro, smo se že takrat odločili, da marca še enkrat obiščemo smučarsko središče Risoul. Tokrat sicer v malo drugačni zasedbi, pa zato nič manj zabavni. Sonce nas je grelo vse dni, visoke temperature so poskrbele da nas ni zeblo, trd sneg pa je prinesel odlično smuko.
Z Lidijo sva že v četrtek debatirala o tem, da moramo za vikend nekam v hribe. Ker je pred nedavnim padlo kar precej snega in se je nevarnost plazov povečala, smo se odločili kar za Triangel.
Mitja me je v četrtek med plezanjem povabil na tridnevno turno smuko na planino v Lazu in takšnega povabila seveda nisem mogel odkloniti. Čeprav je bil vzpon na planino prava muka in sem parkrat želel obrniti in se vrniti v dolino, se je trud na koncu poplačal z dvema odličnima turnima smukama, lepim vremenom, dobro hrano in odlično družbo.
Po “dolgotrajnem” iskanju in izbiranju novih turnih čevljem sem le našel prave zame – Lowa X-alp Pro.
Čeprav je bilo napovedano slabo vreme, smo se vseeno odločili, da jo mahnemo v hribe in preizkusimo našo srečo, saj se je ARSO zadnje čase večkrat zmotil. Tudi tokrat se je, saj nas je na vrhu pričakalo jasno vreme, pa čeprav samo za pol ure.
Z Remicam sva se danes odločila, da greva malo dlje kot samo do Zelenice, saj sva imela na razpolago cel dan. Že včeraj sem opazoval flanko na južni strani Vrtače(na njeni levi strani) in danes sva se odločila, da skočiva pogledat kaj obeta.
Obetal se je jasen dan brez vetra in takoj po obveznostih na faksu sem pobral Vito in sva jo mahnila proti Zelenici. Tako lepega in dobrega turnega smuka ne pomnim.
Ko sem zjutraj zagledal dan je ARSO obetal slabo(pretežno oblačno) vreme. Glede na pogoje sem hotel dan izkoristiti spanje in notri prinesti še tako potrebne ure spanca Ko sem se ponovno zbudil okoli desete ure je zunaj “na ves glas” sijalo sonce. Hitro sem pripravil ruzak in oddrvel proti Blegošu, saj naj bi tam, po opisu razmer na Turnem klubu Gora, našel še zadnji pršič.
