hribi, smučanje, plezanje,…

Na spletni strani maltatal-alpin.at sem v petek prebral, da so razmere v Maltatalu dobre do odlične in ker pri nas še vedno ni bilo razmer oz. poročil o ugodnih razmerah, smo se odločili za skok čez mejo.

Luka, Mare, Jure in jaz se, ne preveč pozno, odpravimo proti Gmundu in dolini Malte. Cesta do slapov je dokaj dobro prevozna. Na začetku je suha, kasneje pa se začne led, a je cesta posuta in je v našem primeru šlo brez verig. Želeli smo plezati Gamseck-a, a je bilo pod njim parkiranih 20+ avtomobilov, tako da nam je bilo hitro jasno, da tukaj plezali ne bomo. Pa smo nadaljevali z vožnjo naprej proti zgornjemu delu doline, kjer smo parkirali pri Gmundehutte. Za razliko od spodaj je bilo tukaj manj avtomobilov. Obujemo čevlje in se počasi odpravimo na pot.

Za cilj smo se izbrali slap Marimpel, ki je od parkirišča, baje, oddaljen 40minut hoje. Koliko časa smo mi hodili, ne vem, a se mi zdi, da ni bilo toliko. Se pa nahaja na drugi strani doline, zato takoj za tunelom zavijemo levo in prečkamo most. Potem samo še sledimo gozdni stezici, ki je bila v našem primeru že lepo shojena, do ozke doline/soteske, ki nas z nekaj plezanja pripelje pod slap.

Tudi Mittlere Maralmfälle na sosednji strani je bil dobro narejen in je bilo v njem kar nekaj navez že zgodaj zjutraj, vrstile pa so se potem še cel dan.

Hinterer Maralmfall pa je bil zjutraj še dokaj cel, do popoldneva pa sta ga sonce in voda zmatrala, tako da je zvečer stal le še zgodnji del.

Mi smo se hitro napravili in jo mahnili za dvema Avstrijcema. Avstrijca sta na vrhu cuga obrnila, češ da ni ledu in je pretežko za njiju. Jaz na srečo uspem najti luknjico v skali, kamor lepo zataknem cepin in se potegnem na varno. Potem pa še malo hoje do štanta in pod slap.

Drugi cug ponudi nekaj plezanja, medtem pa se Mare na “vse moči trudi” v prvem:) Kmalu pa sta tudi Mare in Luka za petami.

Sledi cug lažjega poplezavanja po dokaj položnem ledu do naslednjega cuga, kjer se led končno postavi malo bolj pokonci. Moram reči, da sem se v tem cugu kar nadelal. Že tako nisem preveč v formi, dodatno pa je plezanje popestril čisti slap(nobenih lukenc in “stopov” od predhodnikov), ter, zaradi nizkih temperatur, suh led in talarji.

Pogled na sosednjo stran pa je razkrival lepe flanke za turno smučanje.

Po težjem delu je ostal še en malo bolj zanimiv vzpon in že smo stali na vrhu. Sledil je še, kot vedno, dolgotrajni abzajl in pozno popoldan smo zopet stali pod slapom.

V Maltatalu so razmere definitivno dobre, le led je morda zaradi mrzlega vremena malenkost presuh. A vseeno bolje to kot nič ledu:)

Matej

---