Že od lanskoletnega obiska Skandinavije si z Maretom želiva ogledati znano pokrajino Boguslan, kjer se baje cedijo poke in granit. Čas je bil več kot primeren, saj je Mare trenutno na izmenjavi v Göteborgu, ki je dobrih 150km stran od Bohuslana. Pa smo šli…

…z avtom v Benetke, od tam pa z letalom v Stockholm in naprej z vlakom v Göteborg. Tam me je počakal Mare in skupaj sva odšla do kampusa. Prvi dan je minil v spoznavanju novih ljudi, predpriprav1 in obiska country koncerta v enem izmed Göteborških alter klubov. Na poti nazaj pa smo po Göteborgu z naključnimi ljudmi sestavljat Backstreet Boys Tribute Band. In to uspešno… So kr za sceno teli Švedi:)

Skozi okno nama je v oči sijalo sonce, na nebu pa je prevladovala modrina. Zbudim Mareta in v kuhinji si narediva hiter zajtrk, potem pa brž v roke vzamem vodniček za Goteborg in listam, a je Mare že imel izbrano plezališče. V Fjällbo sva se odpravila. Po uspešnem iskanju parkirnega prostora sva se podala v gozd. Povsod okoli naju kupi balvanov, eni manjši, drugi visoki do 10m, eni goli, drugi poraščeni z mehko zeleno preprogo. Skozi labirint med drevesi prispeva v sektor, kjer je Mare že plezal nekaj časa nazaj. Za ogrevanje bo štirica več kot dovolj. Opremo iz nahrbtnika direktno za pas in HOP v steno.






Med plezanjem opazujeva tudi 2 Šveda nekaj smeri naprej. Mare medtem komentira: “Lej ga Šveda, a ta z uro pleza? To se vid daj en noob!” Nekaj dni kasneje ga vidiva v filmu Petzl RockTrip – Said Belhaj. In ni bila ura, ampak zapestnica:)

Ogledava si še malo teren okoli smeri, potem pa se odpraviva bolj v levo, poiskat kakšno novo smer. In jo tudi najdeva, eno čudovito lepo poko. “Tole bom zlezu, pa če na francoza” se derem Maretu izpod stene.




Pa se je najprej na začetku ustavilo. Pa smo tisto zmogli, pa je šlo naprej, zaupanje v metulje je naraslo in prav lepo smo plezali. A kaj, ko sem se kmalu spet nekam čudno zaplezal v eno ozko poko iz katere nisem videl pametnega izhoda. Po ene 15 minutnem prestavljanju levo-desno sem le našel primerne stope in se skobacal na vrh. Mater, kako te tole trad. plezanje psihično zmatra:)



Dovolj za danes. Sonce se je začelo skrivati in ohladilo se je. Vseeno sva še malo polutala sem in tja po gozdičku, potem pa HOP v Willy’s-a po hrano:)





Po večerji nekaj skupinskega druženja, pogledala sva še en plezalski film, da sva se malo napalila za naslednji dan in s kuram spat:)

Naslednji dan: alarm, vstat, zajtrk, do avta, bruuuuuum, trž, nahrbtnike na rame, sprehod po cesti, razorožitev: GREMO LEZT!, tokrat v Gärdsås. Plezališče se nahaja ob sprehajalni poti in do njega ni več kot 5 minut dostopa.



Mare mi je najprej pokazal nekaj boulderjev iz prejšnjih dni,




potem pa sva se zopet ogrela v lažji poči.


Sledil je Maretov projekt z precej težkim boulderskim vstopom. Uspešno preplezan! Jaz sem ga uspešno preskočil:)


Sem pa zato svoj izziv našel malo bolj levo, v eni, takole na uč, 5c/6a smeri. Kup prelitega znoja, a z vsako smerjo bolj zaupam metuljem.






Za zaključek sva napela še en top-rope v eni platasti smeri. Smer ima sicer 1 sveder, ki pa bolj tako-tako pomaga. Je namreč kak meter pod detailom.


Plezališče:

Potem pa zopet praznih trebuhov proti domu in na malico: pica za predjed, potem pa mesne kroglice + krompir + narezan meso. MLJASK!



V okolici Göteborga je seveda še veliko plezališč, saj samo za Göteborg obstaja svoj vodniček. Verjetno je eden največjih in najbolj obiskanih plezališč, plezališče Utby, ki ponuja vse od štiric pa vse tja do osmic. Večina smeri je ne navrtana, tako kot v ostalih plezališčih. Povsod pa najdeš tudi kakšno opremljeno, čeprav so to bolj izjeme in večin težje smeri.

To be continued…

lp, Matej


  1. degustacija Slovenskega šnopsa