Po obdobju lepega vremena nas je doletelo slabo. Dež, močan veter, megla, vlaga, ni ga ni:) Pa smo ga pametno izkoristili za obisk Vikingškega festivala in projektiranja v prvi šestici:)
Prve dni na Lofotih preživimo v stenah. Prvi dan z Maretom obiščeva Coley smoke blizu znamenite smeri Bare Blabaer, naslednji dan pa se skupaj z Lukcom in Katjo odpravimo na kozo. Lukc na njo, Katja pod njo.
Dežne kaple in slaba napoved za celotni teden nas je pognala v pogon in na pot proti severu Norveške na znamenite Lofotske otoke.
Ker nam plezanje v granitu ni najbolj domače, prvi dan v Nissedalu izberemo lažje klasike, da se malo navadimo na drug način plezanja. Je pa neki res, granit drži k hudič:)
Za nami sta zopet 2 čudovita dneva, preživeta v Rjukanskih slapovih. Na žalost so temperature narasle tudi tukaj, zato smo zadnja dva dni deležni višjih temperatur, a slapovi zaenkrat še stojijo.
Poročanje ostalih ekip naju je z Maretom prepričalo, da sva se naslednji dan prav tako odpravila v sektor Krokan, kjer so ostale ekipe plezale včeraj.
Pa je končno prišel dolgo čakani 7. januar in z njim, ponovni, odhod na Norveško. Tokrat se nas je dvanajsterica odpravila v Rjukan, v eno najbolj znanih Norveških področij za ledno plezanje.
Kot že naslov pove, bo ta objava bolj posvečena stroškom in ostalim informacijam, ki bi morda prav prišle tistim, ki se odločijo iti na enako pot.
Po končanem obisku Lofotov nas je čakala dolga pot nazaj proti Oslu in ogled mesta, potem pa hop na letalo in domov.
Zadnje dni smo počivali, le jaz sem imel prvi dan preveč energije in sem na hitro skočil še do jezera Agvatnet in na sedlo Stokkvika.