Tokrat smo se z AO odpravili na planino Laz, kjer smo zaključili še zadnje poglavje zimske tehnike: plezanje grap in varovanje v snegu. Seveda brez smučanja v tem čudovitem okolju ne gre.
Tokratni cilj turnega smuka je bil že dolgo ogledani Klen, na katerega se spravljam že celo zimo. Od začetnega ogromnega zanimanja, smo se na koncu zbrali štirje in se podali proti vrhu.
Ja, spet je bila sobota, spet je bilo lepo vreme, spet je v petek snežilo… Da bom soboto preživel na snegu je bilo samoumevno. Z mano sta bila tudi Miro in Matevž.
Po celotedenskem slabem vremenu se je včerajšnja sončna nedelja prav prilegla. V soboto smo se Remic, Kozjek in Plazar zmenili, da jo jutri mahnemo proti Ptičjemu vrhu, saj zna biti v tistem koncu ravno pravšnja količina svežega snega, da bo smuka odlična in obenem varna. In res je bilo tako!
Tokratni čudovit vikend sem preživel na strminah Kočne in Ptičjega vrha, ki se nahajata med Golico in Struško. Kljub lepemu vikendu, ki je na strmine zvabil ogromno turnih smučarjev, sem ves čas smučal po deviškem snegu.
Glede na odličen ponedeljkov pršič, smo se v torek Lidija, Vita, Đero in jaz odpravili na isti cilj. Na žalost je brezvetrje in močan sonce sneg ojužil in ni bilo več pršiča, po katerem smo smučali prejšnji dan.
Tako kot prejšnji mesec, smo tudi Februar otvorili s turno smuko po pršiču. Zaradi sveže padlega snega in povečanja nevarnosti plazov smo se odpravili na varno, v okolico Slatnika.
Ker je bilo za danes napovedano poslabšanje vremena, sva z Mirotom izkoristila lepo sredo in se odpravila v gore. ALADIN je napovedal, da bo Blegoš jasen in padla je odločitev. Ker pa hrib ni visok, sva s seboj vzela še Miši.
Človek ob lepi vremenski napovedi za vikend v hribih in megli v doline le ne more ostati doma. Brico je ponudil kočo in z veseljem smo se odpravili v Laz.