Zaradi zastrupitve sva se predčasno odpravila proti domu in tako, po 1600 prevoženih kilometrih, srečno prispela nazaj v Slovenijo.
Slabo vreme naju je pregnalo iz Norveške na Švedsko. Mimo Geila in Drammna sva se zapeljala proti jugu Švedske, kjer sva obiskala ogromno boulder področje imenovano Kjugekull, švedski Fountain Blue.
Obisk Trolltunge je bil planiran že od samega začetka, na Lofotih nama je pa Andreja povedala še za novo ferato Himmelstigen, ki vodi do nje. Ni nama ostalo drugega, kot da jo preveriva.
Iz Olden-a sva se odpravila proti Bergnu, kjer sva plezala v plezališču Helleneset in dan kasneje nadaljevala proti Uskedalnu, kjer sva planirala plezati zadnjo dolgo smer. Zaradi slabih razmer sva se namesto plezanja celi dan sončila in se proti večeru odpravila v Oddo.
Poslabšanje vremena naju je zopet prisililo, da sva se predčasno odpravila naprej proti Bergnu.
Spet naju je čakal dan vožnje do doline Romsdalen in do njenega “glavnega” mesta Andalsnes.
Trenutni plan je priti do doline Romsdalen, in ker se nama prav nikamor ne mudi, sva se ustavila v mestu Mosjoen in se malo posončila.
Če si nekdo želi ogledati ledenik na Norveškem, potem mora biti to Svartisen, saj je izmed vseh, kar sem jih videl, najmogočnejši, pa tudi edini, ki pokaže malo modrega ledu in ne samo snežni pokrov.
Zaradi slabe vremenske napovedi za Lofote sva se odpravila nazaj proti jugu, na poti pa obiskala še goro Stetind. Goro, ko jo človek hoče preplezati tisti moment, ko jo zagleda.