Vremenoslovci so po dveh dneh slabega vremena napovedali izboljšanje in takoj sem v roke vzel telefon in poklical Nino in sledilo je pričakovano vprašanje: “Ei a greš plezat?”
Z Nino sva imela prosti petek. Zakaj bi bila, v takem lepem dnevu, doma? Plezati sva se odpravila preko meje v Železno kapljo(Eisenkappel), kjer je kljub bližini gora v lepem vremenu še vedno dovolj toplo za plezanje.
Dobra vremenska napoved je botrovala temu, da smo se zarana odpravili proti Žalcu v štajersko plezališče Kotečnik.
Kot rečeno, sledi nadaljevanje objave Dolomiti in Švica – v osrčju alp. V prvi objavi sem opisal pot med Kranjem in Naturom, tokratni opis pa nas popelje iz Naturna do Švicarskega mesta St. Moritz.
Za vikend se je obetalo lepo sončno vreme, zato smo se odločili, da izkoristimo še zadnje tople dni in jo mahnili, kljub praznikom in delnim neodobravanjem staršev, čez mejo v Istro.
Takoj po izletu v Julijce sva se v ponedeljek z Barbi odpravila proti Šempetru, plezat v plezališče Kamnik(ki se nahaja pod vrhom hriba z enakim imenom). Obljubljeno je bilo lepo in toplo vreme, zato sva izbrala plezališče v senci namesto Kotečnikovega sektorja A.
Za vikend smo se s kolegi odpravili na hrvaški otok Pag, kjer smo v soboto plezali v čudovitem plezališču Stogaj, v nedeljo pa izkoristili zadnji dan obratovanja wakeboard platforme Cable Pag.
Matthew je nekje sredi poletja v couchsurfing plezalni skupini spraševal, če bi bil kdo za plezanje v septembru, ko pride na dopust v Slovenijo. Za plezanje sem vedno, če le imam čas. Zmenila sva se za 3 plezalne dni.
Ker naju oba z Barbi zadnje čase daje Plezalna Mrzlica, ni bilo potrebno veliko, da sva se odločila za Plezalno Nedeljo. Napoved lepega vremena in prosti dan sta bila dovolj. Ker so bile, kljub sobotni ohladitvi, napovedane visoke temperature, sva iskala plezališče v bližini jezera. Bohinj se nama je zdel odlična destinacija. V Bellevue-ju še nihče od naju ni plezal in tako sva se odločila za obisk le-tega.