Če si nekdo želi ogledati ledenik na Norveškem, potem mora biti to Svartisen, saj je izmed vseh, kar sem jih videl, najmogočnejši, pa tudi edini, ki pokaže malo modrega ledu in ne samo snežni pokrov.
Zaradi slabe vremenske napovedi za Lofote sva se odpravila nazaj proti jugu, na poti pa obiskala še goro Stetind. Goro, ko jo človek hoče preplezati tisti moment, ko jo zagleda.
Četrtek in petek sta minila v plezalnem duhu, saj sva splezala 2 čudoviti smeri, Fish Restaurant in Forsida.
Čeprav sva s prva mislila, da na Lofotih ne bova uspela imeti lepega vremena, se je v sredo naredil čudovit dan in odločila sva se za ogled Lofotov.
Samir je uspešno prispel domov in nama takoj poslal sliko iz nedeljskega fotoshootinga.
Zaradi slabega vremena sva malo manj plezala, smo se pa dobili z Andrejo in Markotom na kofetu in spoznali s sosedoma.
Prva dva dni na Lofotih sta bila zelo zanimiva. V navezi z Samirjem smo splezali prvo smer, foto shooting z Defenderjem, kadil cigare, pili drago pivo in se greli ob ognju.
Ker imava trenutno zelo slabo vreme(orkanski veter, dež in megla), sva večino Lofotov prevozila in se nastanila na severu v plezalnem kampu. Ker so trenutno Lofoti zaviti v meglo, bom tokrat nalimal nekaj slik iz prvega potovanja po Lofotih, ko sem imel boljše vreme.
Slaba vremenska napoved v južni Norveški za ta in naslednji teden sta nama spremenila načrt in tako sva se bila primorana odpraviti proti Lofotom, 1400km višje.
28.7.2010 je bil dan, ko sem po treh letih ogledovanja in obiskovanja vznožja ledenika, le stopil na vrh 6. največjega ledenika na Norveškem, Hardangerjokulen. Vrh sva z Maretom osvojila po štirih urah.