Po preživetem prvem dnevu v zalivu Sormio, kjer sva se ogrevala in navajala na skalo, sva ostale dni preživela v stenah nad zalivom Morgio, kjer sva se trudila preplezati čim več dolgih smeri.
Že pozimi, ko sem iskal skice za slapove v dolini Malte, sem na spletni strani opazil, da se v dolini nahaja tudi letno plezališče. In ker že od prvega plezanja na Norveškem obožujem granit, je bilo logično, da jo takoj, ko se ogreje, kliznem v tisto smer.
Leto je na okoli in tako kot vsako spomlad, smo se tudi letos odpravili v Paklenico, da se malo uplezamo v daljših smereh, preden se podamo plezati v hribe. Ključ močni burji, ki je pihala celi vikend, se Tine, Ana, Simona in jaz nismo dali.
Leto je na okoli in zopet se je ponudila priložnost, da za 4 dni odpotujem v Marseille plezat v čudovito plezališče Les Calanques. Ker se z Maretom nikoli ne braniva poceni izleta, plezanja in norih placov, sva bila hitro zmenjena za izlet.
Nenormalne temperature za januar so spremenile plane in tako smo se z AO in tečajniki odpravili, namesto na zimsko tehniko, plezati dolge športne smeri v Vipavo.
Četrtek@19:00 prileti SMS: “Ei, rabmo enga kandidata za plezanje v Omišu. Greš zraven?!” Glede na to, da so se mi vsi plani o plezanju med počitnicami podrli, je bilo tole povabilo izredno lepa novica. “Ja sevede!” In že smo z bazensko modro Meco dirkali proti Dalmaciji.
Anja in Domen sta me že celo poletje vabila plezati na Koroško in končno smo vsi imeli čas, pa še vremenska napoved nam je bila naklonjena.
Iz Olden-a sva se odpravila proti Bergnu, kjer sva plezala v plezališču Helleneset in dan kasneje nadaljevala proti Uskedalnu, kjer sva planirala plezati zadnjo dolgo smer. Zaradi slabih razmer sva se namesto plezanja celi dan sončila in se proti večeru odpravila v Oddo.
Četrtek in petek sta minila v plezalnem duhu, saj sva splezala 2 čudoviti smeri, Fish Restaurant in Forsida.
