Zgodba o izletu v Calanque se nadaljuje z izletom do znamenite plaže En Vau in plezanjem v dolgih smereh.
Podobno, kot prejšnja leta, sem se tudi to pomlad mudil v plezališčih Calanque na jugu Francije. Tokrat je bil moj soplezalec Domen.
Ker smo se bali puščavske vročine v Črnem kalu, smo se tokrat obrnili za 180° in se čez mejo zapeljali v Železno Kaplo.
Vremenoslovci so napovedovali prave spomladansko-poletne temperature in jasno nam je bilo, da se sezona lednega plezanja končuje, zato smo se odločili, da se odpravimo proti morju utrdit blazinice.
Napoved je obetala skoraj poletne temperature na obali. Kot nalašč je bilo vreme primerno za uresničitev Anjine dolgomesečne želje po poizkusu plezanja v skali. Pa sva šla v Napoleonico, kjer je skoraj vedno toplo in zaščita pred burjo.
Že od lanskoletnega obiska Skandinavije si z Maretom želiva ogledati znano pokrajino Boguslan, kjer se baje cedijo poke in granit. Čas je bil več kot primeren, saj je Mare trenutno na izmenjavi v Göteborgu, ki je dobrih 150km stran od Bohuslana. Pa smo šli…
Brico in kompanija so v začetku septembra v Debelem vrhu nad Planino v Lazu navrtali novo dolgo športnoplezalno smer in spodobilo se je, da se jo odpravimo preplezati in podamo svoje mnenje.
Lepo vreme je hotelo, da sva se v začetku septembra z Mirotom odpravila v Trento in Posočje. Na dopust, kot sva midva to poimenovala.
Že dolgo je Domen vabil na plezanje na štajerski hrib, imenovan Krvavica, v katerem se nahajajo dolge športno-plezalne smeri. Pa sva tokrat Nad Šitom Glava zamenjala za Krvavico. In ni nama bilo žal:)
Pa smo se po dolgem odlašanju podali v Selško dolino v večraztežajno smer Drzni let… Drzni smo bili Ujeda 1, Ujeda 2, Domen in moja malenkost, leteli pa na srečo nismo…