Bila je jasna in topla sreda in s Polono sva obiskala naše priljubleno plezališče Železna kapla na sosednji strani meje.
Zaradi slabega vremena v ponedeljek je odpadlo plezanje na prostem, zato smo izkoristili priložnost in jo mahnili čez mejo v Celovec pogledati, kako zgleda njihova umetna plezalna stena.
Ostala sta nama še 2 dneva in za zadnja dva dneva sva se odločila, da obiščeva plezališče Morgiou, kjer sva plezala večraztežajne športne smeri.
Prva dva dni sva preživela v plezališču Sormiou, kakor se tudi imenuje zaliv, v katerem se nahaja. Kako čudovita narava se skriva samo par korakov iz 2 milijonskega mesta.
14. marec je bil tukaj in s tem čas za začetek plezalskega potovanja na jug Francije, v park Calanque, kjer se je obljubljala čudovita plezarija. Tja sva z Nino prispela mimo Benetk in Belgijskega Charleroi-a.
Po smučanju na Brdih smo se z Matevžem in Marie odpravili proti obali, kjer smo prenočili v Strunjanu in se naslednji dan odpravili plezat v plezališče Napoleonica.
Alpinisti tečajniki in začetniki v športnem plezanju smo se danes odpravili na našo prvo skupno turo. Planirana destinacija Ponte porton je zaradi obilice vode odpadla in tako smo smo se zadovoljili z mrzlim Ćepić-em.
Z Nino sva imela prosti petek. Zakaj bi bila, v takem lepem dnevu, doma? Plezati sva se odpravila preko meje v Železno kapljo(Eisenkappel), kjer je kljub bližini gora v lepem vremenu še vedno dovolj toplo za plezanje.