Lepo vreme je hotelo, da sva se v začetku septembra z Mirotom odpravila v Trento in Posočje. Na dopust, kot sva midva to poimenovala.
Še pod vplivom trekkinga po Norveškem, sem si zopet zaželel spanja na prostem. Planina v Lazu se mi je zdela dobra izbira, še posebno, ker bi lahko spotoma splezal še novo športno-plezalno smer Katedrala…
Kot že naslov pove, bo ta objava bolj posvečena stroškom in ostalim informacijam, ki bi morda prav prišle tistim, ki se odločijo iti na enako pot.
Po končanem obisku Lofotov nas je čakala dolga pot nazaj proti Oslu in ogled mesta, potem pa hop na letalo in domov.
Zadnje dni smo počivali, le jaz sem imel prvi dan preveč energije in sem na hitro skočil še do jezera Agvatnet in na sedlo Stokkvika.
Novo jutro, novi cilj: Leknes. Končno kava, zopet trgovina in pot nazaj v A.
Po enodnevnem počitku smo nadaljevali po cesti E10 proti glavnemu mestu južnega dela Lofotov, Leknes-u. Obhodili smo velik zaliv, prečkalo sedlo, se sprehodili skozi podvodni tunel in na koncu končali na počivališču pred Leknes-om.
Ker so se nam izleti po hribih zdeli prenaporni, smo se odločili, da preostanek izleta preživimo bolj v bližini morja. Tako smo se peti dan odpravili proti Ramberg-u in plaži Flakstad.
Tokrat nas je pot vodila iz plaže Horseid, čez sedlo pod vrhom Krakhammartinder, do sestopa skozi dolino Fagerådalen in zaključkom v čudovitem zalivu Stormarkpollen v fjordu Selfjorden.
Prvi del trekkinga je za nami. Po obisku koče Monkebu in preživljanju prostega časa v hribih, smo se napotili v vasico Å, od tam proti slikoviti vasici Reine, potem pa z ladjico v Kjerkfjorded in od tam peš čez sedlo na belo peščeno plažo Horseid.