V prihodnjih dneh se bo na blogu, upam da, zvrstilo nekaj objav, ki bodo na kratko opisale naše 10 dnevno plezanje lednih slapov v Hemsedalu in dolini Valdres na Norveškem…
Končno so vremenoslovci napovedali nekaj lepega vremena in hitro sva bila z Anjo dogovorjena, da za vikend skočiva na morje pretegovati roke in noge.
Lepa sobotna napoved in sveže padavine so nas zopet pregnale v gore iskati pravljične smučarske razmere. Kot ponavadi, Mrežce niso razočarale…
Igor me je klical, da je v sredo frej in da bi nekam šel. Ker gremo čez nekaj dni na plezalski dopust, smo se odločili, da gremo splezat kak slap, da se na dopust ne bomo odpravili čisto neuplezani. Izbrali smo Luciferja.
V soboto se je obetalo lepo vreme in ker, zaradi zdravstvenih težav, nisem smel športat, sva se z Vito odločila, da skočiva do Peričnika pogledati njegovo zimsko preobrazbo.
Ko sem včeraj videl, da je zopet začelo snežiti, sem samo še čakal na Mirotov klic, ki je prispel nekaj 10 minut kasneje: “A se gre jutri nekam smučat?” Glede na mraz je bilo za pričakovati odličen sneg in nismo se zmotili.
Aladin je obljubljal nekaj jasnega vremena nad našimi Julijci in ker letos nisem veliko smučal, sem se danes odločil, da skočim na Mrežce, saj so trenutno ena rednih varnih ciljev, glede na sobotno sneženje in nedeljski veter.
Glede na to, da se približuje otoplitev, smo zadnje mrzle dni in morda zadnji led ponovno izkoristili v Maltatalu. Razmere so bile v primerjavi s soboto popolnoma drugačne. Namesto suhega ledu nas je pričakal hladen tuš.
Nekje sem ujel, da je te dni polna luna, poleg tega pa v hribih oblaki ne prekrivajo neba. Glede na izkušnje iz Mrežc sem si želel še kakšne lepe slike iz hribov, pa nama je tokrat veter prekrižal plane.
Na spletni strani maltatal-alpin.at sem v petek prebral, da so razmere v Maltatalu dobre do odlične in ker pri nas še vedno ni bilo razmer oz. poročil o ugodnih razmerah, smo se odločili za skok čez mejo.