Norveški vremenarji so nam za ponedeljek obljubili zadnji lep letošnji sončni dan nad Stetindom in morali smo izkoristiti okno za naskok na vrh in uspeti vsaj v enem izmed letošnjih projektov.
V naslednjih dneh sva se z Maretom zapodila v najino prvo VI+ smer in se preizkusila tudi v trad “športni” smeri z oceno 6c+
Ker sva nekaj dni zapored plezala, sva si četrtek izbrala za rest-day in se odpravila na jug Lofotov, na razgledno goro nad vasjo Reine in obiskat Luka in Katjo.
Po prihodu lepšega vremena pa sva se z Maretom zapodila v daljše smeri. Najprej smo skupaj z Vegard-om plezali v Komarju, nato pa naslednji dan skupaj z Timom in Larisso iskali smer v Rumu in Koli.
Po obdobju lepega vremena nas je doletelo slabo. Dež, močan veter, megla, vlaga, ni ga ni:) Pa smo ga pametno izkoristili za obisk Vikingškega festivala in projektiranja v prvi šestici:)
Prve dni na Lofotih preživimo v stenah. Prvi dan z Maretom obiščeva Coley smoke blizu znamenite smeri Bare Blabaer, naslednji dan pa se skupaj z Lukcom in Katjo odpravimo na kozo. Lukc na njo, Katja pod njo.
Dežne kaple in slaba napoved za celotni teden nas je pognala v pogon in na pot proti severu Norveške na znamenite Lofotske otoke.
Ker nam plezanje v granitu ni najbolj domače, prvi dan v Nissedalu izberemo lažje klasike, da se malo navadimo na drug način plezanja. Je pa neki res, granit drži k hudič:)
Leto je na okoli in z njim peklenska vročina v domačih krajih. Kot prejšnja leta, smo tudi tokrat vročini ušli v severne kraje, kjer hladna klima omogoča športne aktivnosti in ne spodbuja ležanja na plaži in kopanja v lastnem loju.
Po mesecu in pol napornega dela na strehi je Domen predlagal, da se odpravimo na “dopust” na Pašman. Z Maretom sva bila takoj za, kmalu pa se nas je nabrala cela čreda in cestni vlak je krenil na pot.