S Kovijem sva se že maja domenila, da se jeseni vrneva nazaj v to čudovito provansalsko plezališče. Pa se je število iz dveh na koncu povečalo na 8. 10 dni plezanja do onemoglosti…
Preberi preostanek članka »
Ker so razmere v hribih slabe in ker so za danes napovedovali obilno sneženje, je padla ideja, da bi skočili v Češnjico malo drytoolat. Tako ali tako tega načina plezanje nismo vajeni in bi bilo dobro dobiti nekaj kilometrov, saj tehnika prav pride v hribih.
Že v sredo sva bila z Lukom zmenjena, da se v petek spravimo nekam plezati. Pa je, po objavi na Frikotu, zopet vabila Begunščica. Želeli smo si v Zeleniško grapo.
Po Lukovi objavi o ugodnih razmerah v Lenuhovi grapi v Begunjščici, smo se tudi mi odpravili preverit, če je temu res tako.
Že na novega leta dan mi je Miro poslal prezentacijo z imenom “Ledeni možje v Potočki Zijalki”. Hitro sva se strinjala, da si prvega januarja ogledava to čudo.
Medtem, ko so nekateri novo leto pričakali v megli in med množicami, smo se mi odločili le-to pričakati na razgledni točki, iz kjer smo imeli priložnost videti na stotine ognjemetov, jasnim nebom nad glavo in čudovito okolico.
Pa začnimo novo leto z objavo iz prejšnjega leta. Na predzadnji dan starega leta smo se pretegovali v platastem sektorju Pararelle in se drenali v nedeljski gužbi v čezmejnem plezališču Napoleonica.
Ker na gorenjskem po hribih piha močan veter, smo se tokrat, namesto za zmrzovanje v hribi, odločili za sončenje v Istrskem plezališču Limski kanal.
Razmere SO, le najti je treba pravi hrib. Je pa potrebno cilj izbrati s kančkom previdnosti, saj so trenutno razmere v gorah zaradi vetra in svežega snega daleč od varnih.
Ker je v Sloveniji odjuga poskrbela, da slapovi niso več varni za plezanje, močan veter na vzhodu pa odvrača od plezanja v Kotečniku, smo se odločili skočit preverit razmere v Maltatal.
