Ker je v Sloveniji odjuga poskrbela, da slapovi niso več varni za plezanje, močan veter na vzhodu pa odvrača od plezanja v Kotečniku, smo se odločili skočit preverit razmere v Maltatal.
Pred kajakom sva si z Maretom privoščila še slab teden noro dobre plezarije v že poznanem Nissedalu. Vreme nama je služilo veliko bolje kot na Finskem.
Napočil je čas, da nadaljujem tole sago o letošnjem potepanju po Norveškem oz. Skandinaviji. V zadnji objavi sva se poslovila od mesta Oulu, kjer smo s Katjo in Lukcem uživali na Air Guitar World Championshipu. Pot naju je vodila naprej proti jugu Finske, kjer sva imela plan plezati v plezališčih in obiskati boulder plac v Mynamaki-ju.
V sredo, 10. oktobra 2012, bova z Maretom predstavila najino popotovanje po Norveških granitnih stenah, navijanje na Air Guitar prvenstvu in savnanju na Finskem, ter 10 dnevnem kajakiranju po Stockholmskem arhipelagu. Ker zaradi tehničnih težav nisem mogel več pisati objav, bo tako na predavanjih videti tudi veliko novega in neobjavljenega gradiva, vklučno s kakšnim grafom stroškov in podobnimi informacijami, ki verjetno zanimajo vse, ki razmišljajo o podobnem izletu. Vsi lepo vabljeni:)
Kraj: Pri Rdeči Ostrigi, Škofja Loka
Kdaj: sreda, 10 oktober 2012 ob 20:30
Norveški vremenarji so nam za ponedeljek obljubili zadnji lep letošnji sončni dan nad Stetindom in morali smo izkoristiti okno za naskok na vrh in uspeti vsaj v enem izmed letošnjih projektov.
V naslednjih dneh sva se z Maretom zapodila v najino prvo VI+ smer in se preizkusila tudi v trad “športni” smeri z oceno 6c+
Po prihodu lepšega vremena pa sva se z Maretom zapodila v daljše smeri. Najprej smo skupaj z Vegard-om plezali v Komarju, nato pa naslednji dan skupaj z Timom in Larisso iskali smer v Rumu in Koli.
Po obdobju lepega vremena nas je doletelo slabo. Dež, močan veter, megla, vlaga, ni ga ni:) Pa smo ga pametno izkoristili za obisk Vikingškega festivala in projektiranja v prvi šestici:)
Prve dni na Lofotih preživimo v stenah. Prvi dan z Maretom obiščeva Coley smoke blizu znamenite smeri Bare Blabaer, naslednji dan pa se skupaj z Lukcom in Katjo odpravimo na kozo. Lukc na njo, Katja pod njo.
Ker nam plezanje v granitu ni najbolj domače, prvi dan v Nissedalu izberemo lažje klasike, da se malo navadimo na drug način plezanja. Je pa neki res, granit drži k hudič:)